Čarovni orehi so spremenili vse na bolje

Vas, v kateri je prebivala nečakinja, je bila znana po bogatih nasadih, kjer so uspevali orehi in s tem krasili podeželje. Vsako leto, ko je prišla jesen, je bilo pridelkov zelo veliko in cela vas je to nestrpno pričakovala.

Njen pustolovski duh se je velikokrat znašel v nasadih, saj se je tam vedno prepustila naravi in pozabila na čas in na vse obveznosti. Poslušala je veter in včasih se ji je zdelo, kakor da drevesa govorijo.

Popolnoma nepričakovano pa se ji je nekega dne pripetilo nekaj nenavadnega. Našla je drevo, na katerem je bil napis, ki ga ni znala razbrati. Z zanimanjem je iz drevesa utrgala zrel oreh, in ko ga je odprla, je iz nje ušel sijoč žarek svetlobe, ki je njen obraz popolnoma osvetlil. Sprva jo je svetloba popolnoma zaslepila, potem pa je v roki zagledala drobceno vilo, ki jo je z zanimanjem, a hvaležnostjo občudovala.

Prva stvar, ki jo je naredila vila, je bila, da se je zahvalila, da jo je osvobodila. Nato ji je v zahvalo podarila mošnjiček, kjer so bili posebni oreščki.

Vila je pojasnila, da so ti orehi čarobni. Lahko izpolnijo želje, zdravijo bolezni ali prinesejo srečo.

Nečakinja je z največjim navdušenjem sprejela darilo in se vili zahvalila. Vila se je nato poslovila in odletela. Takoj za tem je začela razmišljati, zakaj vse bo porabila te orehe, da bo kar se da dobro izkoristila čarobno moč.

Njena prva želja je bila, da bi vas uspevala s pridelki orehov, ki jim bodo dali dovolj drugega, da bodo lahko udobno živeli. Kmalu za tem je vas vedno bolj uspevala in vaščani so poskrbeli, da so se orehi častili kot simbol upanja in hvaležnosti. Vsako letino so praznovali s prazniki in praznovanji, saj so verjeli, da se bo s tem letina vsako leto še povečala. In res so orehi vsako leto uspevali še bolj.